Posttravmatska stresna motnja

Ko doživimo travmatičen dogodek ali se znajdemo v okoliščinah, ki ogrozijo naše življenje (npr. naravna katastrofa, prometna nesreča, vojna, ujetništvo, hudo nasilje itd.), lahko zaradi hudega stresa razvijemo posttravmatsko stresno motnjo (PTSM oz. angleško PTSD).

Za PTSM je značilno, da se simptomi pojavijo šele nekaj tednov ali celo mesecev po travmatičnem dogodku. To sicer ne pomeni nujno, da se bodo simptomi pri nas pojavljali ves čas, saj so zanjo značilna tudi nihanja. Tako bomo morda v nekem obdobju skoraj brez simptomov, v nekem obdobju pa bodo simptomi posttravmatske motnje prisotni vsak dan.

Najpogostejši simptomi, značilni za to motnjo, so:

Nenehno podoživljanje travme v obliki vsiljivih spominov (ang. “flashbacks”), sanj in nočnih mor,
Izogibanje spominom, mislim ali občutkom o travmatičnem dogodku, izogibanje zunanjim opomnikom, ki spodbudijo spomine na dogodek (ljudje, kraji, predmeti, situacije, dejavnosti),
Občutek “gluhosti”, čustvene otopelosti in odtujenosti od drugih,
Neodzivanje na okolico, težave s koncentracijo,
Nezmožnost občutenja užitka v dejavnostih, ki so nam ponavadi prijetne (npr. ukvarjanje s hobiji, druženje, prehranjevanje, spolnost in drugi vidiki življenja, ki nam običajno prinašajo zadovoljstvo),
Razdražljivost, izbruhi jeze,
Pretirano reagiranje ob tem, ko se prestrašimo,
Občutenje krivde,
Vztrajnost preplavljenosti z negativnimi čustvi…

Preostanek članka vas čaka v aplikaciji BO!

Odkrij preostanek članka

Več člankov

Posttravmatska stresna motnja

Ko doživimo travmatičen dogodek ali se znajdemo v okoliščinah, ki ogrozijo naše življenje (npr. naravna katastrofa, prometna nesreča, vojna, ujetništvo, hudo nasilje itd.), lahko zaradi hudega stresa razvijemo posttravmatsko stresno motnjo (PTSM oz. angleško PTSD).

Travma in travmatične izkušnje

Tekom življenja vsak izmed nas doživi različne izkušnje. Nekatere so pozitivne in prijetne, druge pa so lahko stresne, neprijetne in celo travmatične. Večina izmed nas v svojem življenju doživi vsaj eno travmatično izkušnjo. Zato se bomo v tem članku poglobili v temo travme in spoznali, kaj to sploh je, v različne situacije, v katerih lahko doživimo travmo, kakšne so njene posledice ter se spoznali z nekaj varovalnimi dejavniki, ki nam pomagajo pri spoprijemanju s travmo.

Izgorelost dandanes prizadane mnoge posameznike. V članku se bomo dotaknili informacij o tem, kateri so najpogostejši znaki izgorelosti ter kako izgorelost preprečiti in premagati.

Anksioznost je občutje napetosti, zaskrbljenosti, ki ga občasno doživi vsak izmed nas in nam pomaga pri soočanju z izzivi v življenju. Pretirana anksioznost pa nas obremenjuje in slabša naše duševno zdravje, zato definiramo več vrst motenj anksioznosti, ki jih opisujemo v tem članku. Naštevamo tudi različne razloge za razvoj anksioznih motenj ter nekaj načinov, kako se lahko sami soočimo z anksioznostjo.

Osnove in razvoj navezanosti

Navezanost se razvija od rojstva do odraslosti in je ključna za občutek varnosti ter sposobnost vzpostavljanja odnosov. Dojenček najprej izraža potrebo po bližini, kasneje oblikuje varno ali negotovo navezanost na skrbnika. V odraslosti se vzorci navezanosti prenesejo v partnerske odnose, zato je spodbujanje varne navezanosti temelj zdravega čustvenega razvoja.

Dojenčki za preživetje potrebujejo nekoga, ki bo zanje skrbel od rojstva pa vse do takrat, ko tega še ne bodo zmogli sami. Zato se je evolucijsko razvil sistem navezanosti. To je čustvena vez med dojenčkom in njegovim skrbnikom, ki dojenčku omogoča zadovoljevanje njegovih primarnih potreb, v skrbniku pa vzbuja motivacijo, da skrbi za svojega otroka in mu nudi varnost in zaščito. Kasneje navezanost otroku omogoča zdrav čustveni, kognitivni in socialni razvoj. Ta primarna navezanost nam nudi varnost, da iz zavetja svojih skrbnikov začnemo raziskovati svet in skozi življenje ustvarimo varne, ljubeče in stabilne odnose z drugimi ljudmi.

Samopodoba usmerja naše razmišljanje o nas samih, svetu, vpliva na naše čustvovanje, vedenje in odnose z drugimi. V članku si lahko preberete, kakšne so značilnosti posameznikov z dobro in slabo samopodobo in katere vrste samopodobe poznamo. V zaključku boste našli tudi preproste nasvete, kako lahko svojo samopodobo izboljšate.

Spanje je več kot le počitek

Spanje je v sklopu celostne skrbi za naše fizično in duševno zdravje pogosto spregledano, kljub temu da igra ključno vlogo pri doseganju optimalnega počutja. V članku si lahko prebereš, kako lahko dober spanec vpliva na izboljšanje tvojega duševnega zdravja in splošnega blagostanja.

Kako postati bolj psihofizično aktiven_a?

Redna telesna aktivnost izboljšuje tako telesno kot duševno zdravje. Pred začetkom se posvetuj z zdravnikom, če imaš zdravstvene težave. Začni postopno, postavljaj dosegljive cilje, vadi z drugimi za več motivacije in načrtuj vadbo vnaprej. Izberi aktivnost, ki ti ustreza in v kateri uživaš.

Kako lahko telesna aktivnost izboljša duševno zdravje?

Telesna aktivnost lahko izboljša naše duševno zdravje na več različnih načinov. V članku si lahko prebereš, kako vadba vpliva na izboljšanje razpoloženja, zniževanje stresa, izboljšanje samozavesti in samopodobe ter na izboljšanje kognitivnih funkcij, kot so spomin, pozornost in hitrost procesiranja informacij.

Pri depresiji ne gre le za občutja žalosti ali to, da imamo “težko obdobje v življenju”. Je ena izmed najpogostejših duševnih bolezni, ki vpliva na mnoge vidike posameznikovega življenja. S hitro prepoznavo in ustrezno obravnavo pa lahko depresijo tudi uspešno obvladujemo in zdravimo.

Duševno zdravje

Članek pojasni tri dimenzije duševnega blagostanja—čustveno, psihološko in socialno—ter poudari, da je duševno zdravje kontinuum, ne le odsotnost težav. Vplivajo ga rizični in varovalni dejavniki; predlaga majhne korake samopodpore (sočutje, rutina, zapisovanje, dihanje, hobiji) in poudari tudi odgovornost družbe.