Osnove in razvoj navezanosti
V članku o navezanosti smo spoznali, kaj je navezanost, zakaj je pomembna za prav vsakega izmed nas in tudi to, kako se navezanost kaže v naših odnosih. Ker je navezanost tako velikega pomena za preživetje naše vrste, se bomo pobližje spoznali tudi z osnovami navezanosti in se poglobili v njen razvoj.
Nevrobiološke osnove navezanosti
Navezanost tako pomembna lastnost, da jo imamo vsi že biološko v sebi. Skozi celoten razvoj človeštva je dojenčku namreč omogočala preživetje in zaščito pred nevarnostjo. To nam navezanost omogoča tako, da otroka in njegovo mamo (ali drugega skrbnika) povezuje preko nevidnih, vendar zelo pomembnih vezi in tako v otroku vzbudi iskanje bližine skrbnika, skrbniku pa željo po zaščiti otroka.
Vloga oksitocina
Ta proces se prične že takoj ob rojstvu, ko se pri otroku in materi začne sproščati hormon oksitocin. Ta hormon je znan kot “hormon ljubezni”, saj se pojavlja ob spolnosti, porodu, rojstvu, sproščanju mleka pri dojenju ter na splošno v nas spodbuja pozitivna občutja in željo po negovalnem vedenju. V sodelovanju z delom možganov, imenovanim amigdala (ki je del limbičnega sistema, ki je opisan v nadaljevanju), vpliva na naše socialno vedenje, zvišuje empatijo, občutke zaupanja ter zmanjšuje občutke stresa in anksioznosti. Vse to pa vodi k boljši socialni in čustveni regulaciji, večjim občutkom povezanosti z drugimi in k poglabljanju odnosov.
Tekom poroda oksitocin spodbudi povezavo med otrokom in materjo, pri kateri sproži materinsko pozornost in skrbniško, zaščitniško vedenje ter jo kasneje spodbuja k zadovoljevanju potreb svojega novorojenčka.
Vloga limbičnega sistema
Pomembno vlogo v razvoju navezanosti ima celoten limbični sistem. To je sistem različnih struktur v možganih, ki telesu brez našega zavedanja sporoča, kdaj so zadovoljene naše osnovne potrebe, tudi potreba po preživetju in po varnosti, ter usmerja naše čustvovanje in vedenje v smeri zadovoljevanja omenjenih potreb. Je osnovni sistem, ki omogoča razvoj navezanosti in se pod vplivom zgodnjih izkušenj, ki jih prejmemo s strani naših skrbnikov, tudi razvija in spreminja. Ravno te izkušnje pa nosijo ogromen pomen za zdrav razvoj in delovanje otrokovih možganov ter kasnejše zdravo socialno in čustveno delovanje.
