Anksioznost

Anksioznost je v svetu, v katerem se nam ves čas nekaj dogaja, postala del vsakdana. Vsak izmed nas se je že kdaj srečal z njo, ko ga je skrbelo za svoje bližnje, uspešnost v šoli ali službi. Anksioznost aktivira naš sistem in nam pomaga, da se soočimo z vsakodnevnimi izzivi, potem pa se hitro tudi pomirimo in se anksioznost odmakne.
Ko pa govorimo o pretirani, nenehni zaskrbljenosti, napetosti, živčnosti, ki je zelo intenzivna in zanjo včasih niti ne zmoremo najti pravega vzroka, govorimo o anksioznih motnjah. V takem primeru nam anksioznost ne pomaga več pri soočanju s situacijami, ampak nas obremenjuje in otežuje izvajanje vsakdanjih aktivnosti.
Anksioznost se kaže na različne načine, zato ločimo več vrst znakov anksioznosti. Opazimo jih lahko na telesni (povišan srčni utrip, slabost, plitvo dihanje, tresenje, potenje, napetost v mišicah, prebavne težave…), vedenjski (umikanje, izogibanje, težave s spanjem…), miselni (težave s pozornostjo, težave s tvorjenjem misli, vsiljene misli…) in čustveni ravni (nihanje razpoloženja, strah, napetost, razdražljivost…).
Vzroki za razvoj motenj anksioznostiAnksioznost se lahko razvije na podlagi kombinacije različnih genetskih, okoljskih in osebnostnih dejavnikov. Večja verjetnost je, da bomo anksioznost razvili, če imamo določeno genetsko predispozicijo zanjo ali če so anksiozne motnje že prisotne pri naših družinskih članih. Prav tako lahko specifične življenjske izkušnje vplivajo na razvoj anksioznosti, na primer doživljanje prevelikih stresnih obremenitev ali travmatičnih izkušenj. Bolj nagnjeni k anksioznosti so tudi manj čustveno stabilni posamezniki in tisti, ki imajo veliko potrebo po občutku varnosti in nadzora ter tisti, ki se borijo s perfekcionizmom.










