Navezanost

Dojenčki za preživetje potrebujejo nekoga, ki bo zanje skrbel od rojstva pa vse do takrat, ko tega še ne bodo zmogli sami. Zato se je evolucijsko razvil sistem navezanosti. To je čustvena vez med dojenčkom in njegovim skrbnikom, ki dojenčku omogoča zadovoljevanje njegovih primarnih potreb, v skrbniku pa vzbuja motivacijo, da skrbi za svojega otroka in mu nudi varnost in zaščito. Kasneje navezanost otroku omogoča zdrav čustveni, kognitivni in socialni razvoj. Ta primarna navezanost nam nudi varnost, da iz zavetja svojih skrbnikov začnemo raziskovati svet in skozi življenje ustvarimo varne, ljubeče in stabilne odnose z drugimi ljudmi.

Kaj sploh je navezanost in zakaj je tako pomembna?

Navezanost se izraža kot težnja po kontaktu in bližini osebe, na katero smo navezani. Temelj za razvoj varne navezanosti so otrokove zgodnje življenjske izkušnje, natančneje skozi čustveno uglaševanje in čustveno regulacijo s strani skrbnika (ponavadi starša). To pomeni, da skrbnik z razvitimi sistemi čustvene regulacije pri otroku prepozna njegova čustva in nanje odgovori recipročno - mu nudi sočustvovanje in varnost pri soočanju s čustvi. Le-to pa omogoči regulacijo čustev, ki je dojenček še ni sposoben sam. Pri navezanosti gre za vseživljenjski proces, pri katerem se objekt navezanosti - oseba, na katero smo najbolj navezani - tekom odraščanja preusmeri od skrbnikov do partnerjev, včasih celo prijateljev ali drugih bližnjih.

Ker je za naše preživetje tako pomembna lastnost, ima osnove v našem nevrobiološkem sistemu, prav tako pa tudi svoj specifičen potek razvoja, o čemer si lahko prebereš več v tem članku.

Kako se kaže navezanost v odnosih?

Navezanost se v poznejših odnosih izraža v naših pričakovanjih do sebe in drugih, v naši interpretaciji odnosov ter nenazadnje tudi v našem vedenju v odnosih. Ponavadi sledi vzorcu navezanosti, ki smo ga razvili v otroštvu s primarnimi skrbniki ter kasnejših življenjskih izkušenj z drugimi ljudmi. To pomembno vpliva na naše počutje o sebi ter stopnjo varnosti in trajnosti, ki jo občutimo v odnosih z drugimi.

V odnosu, kjer smo razvili varno navezanost na drugo osebo, se bomo počutili prijetno in varno, zaupali bomo drugi osebi, da lahko z njo odkrito delimo svoja čustva, težave in pri njih poiščemo podporo. Čutili bomo, da smo lahko z drugo osebo ranljivi in z njo gojimo odprto komunikacijo. Tudi v težkih trenutkih, konfliktih in ločitvah od ljube osebe, bomo ohranjali zaupanje, da **je naš partner na naši strani, nas podpira in ima rad. Ustvarili bomo realno predstavo in pričakovanja do sebe in do partnerja. Skozi pozitivne izkušnje bomo skupaj s partnerjem gradili na intimnosti in poglabljanju odnosa.

V odnosih z negotovo, ne-varno navezanostjo pa se bodo izražali različni vzorci, ki se gibljejo od soodvisnosti, anksioznosti, strahov, sebičnosti in manipulativnosti pa tudi do popolnega izogibanja intimnosti. V odnosu bo prevladovalo nezaupanje do partnerja, negotovost. Predstave in pričakovanja bodo nerealna. Nekateri bodo občutili strah pred zapustitvijo, spet drugi pa strah pred polaščanjem. To se bo izražalo kot poskusi priti bližje partnerju, da nam partnerjeve bližine nikoli ne bo dovolj, se bomo skoraj zlili z njim, ali odmikanje, beg pred intimnostjo, strah, da bomo v odnosu izgubili sebe, včasih pa je značilno tudi popolnoma mešano, dezorganizirano vedenje.

Preostanek članka vas čaka v aplikaciji BO!
Odkrij preostanek članka

Več člankov